1890 Ljubljana – Svarilo!
Južna železnica je imela vzdolž železniške proge Dunaj-Trst postavljene svarilne table, ki so ljudi opozarjale na pravilno in primerno obnašanje. Postavljene so bile na železniških postajah, postajališčih, cestnih prehodih preko tirov in še kje. Letnice nastanka takšnih tabel ni bilo mogoče z natančnostjo ugotoviti, zagotovo pa datirajo proti koncu 19. stoletja. Približen čas nastanka svarila je okoli leta 1890. Sicer so bila imena postaj in njihove napisne table v nemškem jeziku, npr. Logatec = Loitsch, Postojna = Adelsberg. Rakek je bil med postajami svetla izjema, ker se je ime pisalo enako v slovenskem ali nemškem jeziku. Tudi vsi železniški pravilniki in navodila so bila pisana v nemškem jeziku. Šele po letu 1885 je Južna železnica počasi začela nemška imena postaj zamenjevati s slovenskimi. A po razpadu Južne železnice smo kaj hitro dobili cirilico in Rakek je postal Pakek.
1971 Rakov Škocjan – Družinski izlet
Rakov Škocjan je že dolgo priljubljen cilj ljubiteljev narave. Na pobudo velikih naravovarstvenikov: geografa Pavla Kunaverja in botaničarke Angele Piskernik je bil leta 1949 zaščiten kot »prirodna znamenitost«. Pavla Kunaverja sem kot tabornik dobro poznal, saj je bil starešina Sivi volk mojega odreda.
1938 Rakek – Jože Janež
Jože Janež – Krešo je bil rojen 28. februarja 1921 na Rakeku, padel 11. maja 1942 . Na sliki je kot kadet pilotske šole v Novem Sadu. Bil je letalski podoficir. Ko je bila jugoslovanska vojska aprila 1941 poražena, je prišel v ujetništvo v Črni gori. Od tam so ga prepeljali v Bari in junija 1941 se je vrnil domov. Takoj se je vključil v boj proti sovražniku in sodeloval z ostalimi zavednimi Rakovčani, ki so ustanovili Rakovško četo. Z drugo skupino, ki je zapustila Rakek 13. marca 1942 ob 9.45, je odšel v partizane. Slika je bila objavljena v Glasu Notranjske.
1931 Milanov Vrh – Otroci smučajo
Krasna slika – prava umetnina – iz albuma dr. Kraševca nima nobenega zapisa kakor nekatere druge, lahko pa o njej ugibamo, da je prav tako kot tiste z zapisanim datumom nastala okoli leta 1931 in da sta jo posnela Fani Klepec, roj. Kraševec ali še verjetneje njen mož Mirko. Kraj posnetka je nekoč cvetoče, zdaj pa že dolgo izginulo naselje žagarskih delavcev Milanov vrh sredi prezidanskih gozdov, saj v ozadju vidimo kope sušečih se desk v bližini Špetnakove žage, na eni od strešic pa se vidi, da je nedavno zapadlo skoraj pol metra snega.
Delovni naslov prispevka je postavil urednik in ga nisem spreminjala, ker povsem ustreza …
1966 Luksemburg – Brez besed
Na naslovnici zelo popularne revije Tovariš iz leta 1966 sta pevka Berta Ambrož in dirigent Mojmir Sepe, ki sta se teden prej vrnila iz evrovizijskega tekmovanja v Luksemburgu. S pesmijo Brez besed sta med osemnajstimi nastopajočimi zasedla odlično sedmo mesto. To je bil prvi slovenski nastop na Evroviziji, Jugoslavija je sicer nastopala od leta 1961 in leta 1989 celo zmagala. Države vzhodnega, socialističnega bloka takrat niso sodelovale, pač pa Jugoslavija, ki je sodila med neuvrščene.
Cerknica 1977/78 – Mala šola
1963 Kraljevica – Zdravstvena kolonija 3
Tudi po tretjem razredu sem šel v kolonijo. Tokrat so me poslali v Kraljevico, ki je bila neprimerno večja od Šiljevice. V skupini sem bil skupaj z Markom Drenikom, ki je bil potem dolga leta moj najboljši prijatelj, Brankom Lunka iz Žerovnice in Bojanom Ivančičem z Rakeka.
V sobi je bil še Kunčov Lojz (Mele), ki pa je bil v drugi skupini. Tam sem spoznal več otrok iz naših krajev: Bajcov Karli, Klopčarjeva Barbara …
1962 Šiljevica – Zdravstvena kolonija 2
V zdravstveni koloniji sem bil v poletju po prvem, drugem in po tretjem razredu. Bil sem bolehen, pa sem bil zato upravičen do zdravstvene kolonije. Dvakrat sem bil v Šiljevici, nazadnje pa v Kraljevici.
Začelo se je že spomladi. Mama me je peljala na komisijo, ki naj bi odločila, ali sem upravičen do dvotedenskega letovanja na morju. V Ljubljani sva dolgo sedela v čakalnici ene od bolnišnic, da so naju sprejeli. Bilo je vse polno otrok. Pregledala me je starejša, nedostopna, zelo stroga zdravnica. Spomnim se, s kakšnim strahospoštovanjem je mama odgovarjala na njena vprašanja.
1938 Rakek – Dušan Zorc
Na sliki je Dušan Zorc s partizanskim imenom Martin Černe. Rodil se je na Rakeku 25. maja 1917. Padel 11. junija 1942.